Evropski dan osveščanja o možganski kapi vsako leto obeležujemo na drugi torek v mesecu maju. Letos poteka pod geslom »Rešeno življenje naj bo življenja vredno«. Možganska kap je po celem svetu najpogostejša nevrološka bolezen. Samo v Sloveniji jo letno doživi več kot 4 tisoč ljudi. Smrtnost je visoka, izredno velika pa je tudi invalidnost, ki jo povzroča, saj mnogi utrpijo tudi hude posledice, kar njim in njihovim svojcem bistveno spremeni kvaliteto življenja.
Zaradi staranja prebivalstva pričakujemo v Evropi do leta 2035 za 34 odstotkov povečanje števila novih bolnikov. Zato si tudi Evropsko združenje bolnikov po možganski kapi že vrsto let prizadeva vključiti akcijski plan celovite obravnave v strateške načrte obravnave možganske kapi v vseh evropskih državah.
Seveda je možganska kap izredno velika težava tudi pri nas v Sloveniji, saj letno zaradi te bolezni umre skoraj 2000 oseb (okoli 800 moških in 1200 žensk), pri čemer se delež relativno mladih bolnikov, starih med 25 in 64 let, ki so utrpeli to bolezen, iz leta v leto veča (zlasti med ženskami). Ker so dejavniki tveganja tako pomemben spodbujevalec možganske kapi je za preprečevanje kapi in njenih posledic po eni strani nujno obvladovanje dejavnikov tveganja s preventivnimi ukrepi in zdravljenjem, po drugi pa prepoznavanje znakov možganske kapi ter hitro in pravilno ukrepanje, s čimer lahko bistveno zmanjšamo posledično invalidnost in umrljivost.
Najpomembnejša preventiva je zdrav način življenja (nekadilstvo, vsakodnevna vsaj 30 minutna hoja, uživanje več sadja in zelenjave, vzdrževanje ustrezne telesne teže, omejitev vnosa soli, maščob in sladkorja, odpoved škodljivim razvadam, redne meritve krvnega tlaka, krvnih maščob in sladkorja ter srčni utrip). Zelo pomembne so redne kontrole dejavnikov tveganja.
Najbolj preprosto in zanesljivo prepoznamo znake kapi s pomočjo besede GROM:
G – govor (prizadet govor)
R – roka (delna ali popolna ohromelost ene roke)
O – obraz (povešen ustni kot – asimetrija obraza)
M – minuta (takoj pokliči 112)
Ukrepati je treba hitro in pravilno. Ne čakati, da bodo pomagali drugi. Verjetnost, da se bomo znašli v bližini obolelega, je razmeroma velika, saj se večina možganskih kapi zgodi v domačem okolju. Zato se ne ustrašimo, ampak ukrepajmo. Uspešnost zdravljenja je odvisna predvsem od hitrosti prevoza bolnika v najbližji zdravstveni center saj lahko s hitro pričetim zdravljenjem preprečimo posledice.
Več ko bo ljudi znalo prepoznati znake možganske kapi in pravilno ukrepati, milejše bodo posledice za obolele. Bodimo pripravljeni pomagati, morda bomo pomoč rabili tudi mi sami!
Vir: Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije