Novi prikazovalniki hitrosti »Vi vozite« tudi v Krškem in Žužemberku

16. januarja 2026

Prehitra vožnja kljub številnim preventivnim aktivnostim ostaja najpogostejši vzrok prometnih nesreč z najhujšimi posledicami. Z namenom umirjanja prometa in zaščite ranljivejših udeležencev je Agencija za varnost prometa (AVP) v brezplačni desetmesečni najem podelila prikazovalnike hitrosti »Vi vozite« 15 občinam – med drugim tudi Mestni občini Krško in Občini Žužemberk. Prikazovalniki so bili izbranim občinam dodeljeni na podlagi javnega poziva, ki ga je AVP v sodelovanju s podjetjema Intermatic in Sipronika objavila že 15. leto zapored.

V. d. direktorice AVP mag. Saša Jevšnik Kafol je ob podelitvi poudarila, da je neprilagojena hitrost v zadnjem desetletju vzrok za približno 40 odstotkov hudih in smrtnih prometnih nesreč na naših cestah. “S prikazovalniki hitrosti želimo dodatno vplivati na ravnanje voznikov in prispevati k varnejši vožnji tam, kjer je tveganje za najranljivejše največje – predvsem v bližini šol, vrtcev in stanovanjskih območij.”

Prikazovalniki dokazano znižujejo hitrosti

Analiza meritev prikazovalnikov hitrosti »Vi vozite« iz preteklega leta, ki je zajemala obdobje februar–oktober 2025, kaže, da imajo prikazovalniki na večini lokacij opazen preventivni učinek. Na večini lokacij se je povprečna hitrost znižala za 1 do 3 km/h, kar predstavlja zmanjšanje povprečne hitrosti za 2 do 8 odstotkov. Med občinami, kjer so zabeležili največje izboljšave, sta tudi Mokronog–Trebelno in Šentrupert.

Skrajne prekoračitve hitrosti ostajajo velik problem

Analiza pa je hkrati razkrila tudi izjemno nevarne primere prehitre vožnje, ki bistveno presegajo dovoljene omejitve in pomenijo veliko tveganje za prometno varnost. Med najvišjimi izmerjenimi hitrostmi gre neslavni rekord v občino Ivančna gorica (149 km/h – omejitev 50 km/h).

Zelo visoka deleža prekoračitev hitrosti so zaznali tudi v občinah Mokronog–Trebelno: 64–66 % (omejitev 40 km/h) in Šentrupert: 57–62 % (omejitev 30 km/h). Na takšnih odsekih se je jasno pokazalo, da prikazovalniki hitrosti sami po sebi ne zadoščajo. Potrebni so dodatni ukrepi, kot so fizične ovire, zožitve vozišč, prilagoditve cestne infrastrukture, okrepljen policijski nadzor in ciljno usmerjene lokalne preventivne aktivnosti.

Zbrani podatki potrjujejo, da prikazovalniki hitrosti učinkovito znižujejo povprečne hitrosti, zmanjšujejo deleže prehitrih vozil, povečujejo zavedanje voznikov o lastni hitrosti ter predstavljajo dragocen vir podatkov za nadaljnje prometno-varnostne analize, poudarjajo pri Agenciji za varnost prometa, dodajajo pa, da na najbolj kritičnih odsekih sami po sebi niso dovolj. Zato bodo na podlagi zbranih podatkov pripravili dodatna priporočila in v sodelovanju z občinami nadaljevali z uvajanjem celostnih rešitev za bolj varna lokalna okolja.

Vir: AVP, foto: Katja Kodba, STA