Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije je skupaj z Združenjem bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije pripravilo novinarsko konferenco ob Svetovnem dnevu možganske kapi. Svetovni dan možganske kapi je vsako leto 29. oktobra.
Možganska kap je ena najpogostejših srčno-žilnih bolezni. Ena oseba od štirih odraslih po svetu utrpi možgansko kap, od teh jo približno 30 % doživi v aktivnem delovnem obdobju. Možganska kap se lahko zgodi vsakomur, kadar koli in kjer koli. Možganska kap je med vodilnimi vzroki smrti in invalidnosti po vsem svetu, vendar bi skoraj vse možganske kapi lahko preprečili.
Prim. Matija Cevc, dr. med., predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, KO za žilne bolezni, UKC Ljubljana, je predstavil pomembnost preventive in zdravega načina življenja od otroštva dalje. Že od nekdaj velja, da je najboljši zdravnik (zdravstveni sistem) tisti, ki nastanek bolezni preprečuje, in ne tisti, ki jih sicer uspešno zdravi. Če se hočemo temu reku približati, je nujno, da delujemo preventivno. Zato je tako pomembno, da vse dejavnike tveganja za možgansko kap čim prej prepoznamo in ustrezno ukrepamo. Preprečevanje debelosti in prekomerne prehranjenosti že v otroštvu bo bistveno zmanjšalo nevarnost pojavljanja sladkorne bolezni, sekundarne dislipidemije in povišanega krvnega tlaka, ki so pomembni dejavniki za nastanek možganske kapi. Dolgoletno povišanje krvnega tlaka vodi v srčno bolezen, ki jo neredko spremlja tudi neredno utripanje srca – atrijska fibrilacija – kar je znova izredno pomemben dejavnik za nastanek trombembolične možganske kapi, če tega stanja ne prepoznamo pravočasno in ga ne zdravimo. Tudi napredovanje ateroskleroze, ko pride do naplastitev in poapnenja arterij, lahko povzroči možgansko kap – hiperholesterolemija pa je vzrok za nastanek aterosklerotični naplastitev. Torej je nujno obvladovanje tudi tega stanja. Zdrav načina življenja, ki ga moramo spodbujati in uveljavljati že od otroštva, pomembno prispeva k temu, da ne pride do zgodnjih srčno-žilnih zapletov, kot je npr. možganska kap. Nikoli ni dovolj poudarjanja, kako nujno potrebni so redna vsakodnevna vsaj zmerna telesna dejavnost, zdrava in zaščitna mediteranska prehrana in zlasti nekadilstvo. Če pa kljub vsem preventivnim ukrepom pride do pojava arterijske hipertenzije, hiperlipidemije, sladkorne bolezni, atrijske fibrilacije ipd., pa je potrebno skrbno in redno jemanje zdravil, da se na ta način čim bolj zmanjša njihov negativni vpliv na naše telo. Ob obvladovanju dejavnikov tveganja ne smemo pozabiti tudi na tiste, ki so nekoliko manj poznani kot so psiho-socialni dejavniki (depresija, nespečnost, zaskrbljenost, pregorelost, idr.). Za ublažitev teh dejavnikov je poleg redne telesne dejavnost koristna tudi uporaba raznih sprostitvenih tehnik (meditacija, joga, avtosugestija ipd.) in seveda tudi upočasnitev tempa življenja.
Če pa se možganska kap »zgodi« je ključnega pomena, da jo prepoznamo in ukrepamo saj neukrepanje vodi v večje in hujše posledice vključno z invalidnostjo. Zamujenega časa ni mogoče nadomestiti in okvara pri bolniku ostane za vse življenje. Z uspešnim hitrim zdravljenjem, denimo s trombolizo (topljenje strdkov) hitro po jasnem nastopu znakov in simptomov te bolezni ter nujnim diagnostičnim postopkom – je mogoče preprečiti smrt, zmanjšati oviranost ali bolezen celo pozdraviti. Velika večina možganskih kapi se zgodi v domačem okolju in zato moramo vsi poznati opozorila, ki kažejo, da se nekaj dogaja. Najenostavneje ta opozorila povzema akronim GROM.
Znaki možganske kapi:
G – govor (Ali oseba lahko govori jasno in razumljivo?)
R – roka (Ali lahko oseba dvigne roko in jo tam zadrži?)
O – obraz (Ali se oseba lahko nasmehne? Ali ima povešen ustni kot?)
M – minuta, čas (Takoj pokliči 112!)
Če torej pri nekomu opazimo kateregakoli od teh znakov, moramo ukrepati takoj. Uspešnost zdravljenja je odvisna predvsem od hitrosti prevoza bolnika v najbližji zdravstveni center, saj lahko s hitro začetim zdravljenjem preprečimo dolgoročne posledice.
Vir: Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije