Alkohol v prometu se močno odraža

Danes se začenja druga od treh letošnjih nacionalnih preventivnih akcij za preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola, drog in drugih psihoaktivnih snovi v prometu. Akcija bo potekala do konca martinovanja, do nedelje, 13. novembra 2022, koordinira jo Agencija za varnost prometa.

Policisti bodo v času nacionalne preventivne akcije poostreno nadzirali psihofizično stanje voznikov. Preverjali bodo vsebnost alkohola v izdihanem zraku in izvajali preizkuse s sredstvi za hitro ugotavljanje prisotnosti drog v organizmu. Agencija za varnost prometa je izdala novo zloženko za ozaveščanje o nevarnostih alkohola v prometu. V prek 10.000 izvodih jo bo distribuirala za potrebe občinskih svetov za preventivo, nevladnih organizacij, aktivnosti po šolah.

V letu 2021 je registrirana poraba alkohola znašala 10,62 litrov čistega alkohola na prebivalca, starega 15 let in več, kar pomeni, da se je v primerjavi z letom 2020 zvišala za skoraj 1 liter. Po trenutno veljavnih podatkih je do 15. oktobra kar 1.231 alkoholiziranih oseb povzročilo prometno nesrečo, povprečna stopnja njihove alkoholiziranosti je znašala 1,44 promila. V teh nesrečah je umrlo 17 oseb, kar je sicer 41 % manj kot v enakem obdobju lani (29 oseb). Večina alkoholiziranih povzročiteljev smrtnih prometnih nesreč je bila starejša od 35 let, zaradi njih je življenje izgubilo 12 oseb. 69 prometnih nesreč so povzročili udeleženci pod vplivom drog in drugih psihoaktivnih snovi, umrlo je 11 oseb. Zaradi povzročiteljev pod vplivom alkohola in drog so letos izgubile življenje tri osebe.

Alkohol močno vpliva na kritično presojo za varno udeležbo v prometu

Agencija za varnost prometa opozarja, da se z višanjem stopnje alkohola v krvi nadzorni centri možganov drug za drugim »izklapljajo«, nadzor pa prevzemajo avtonomni centri. Večajo se vidne posledice na vidu, ravnotežju in pri reakcijskem času. To ima za volanom številne, lahko usodne posledice.

Že majhna količina popitega alkohola lahko pomembno vpliva na delovanje oči. Ker alkohol vpliva na delovanje očesne leče, se voznikom zoži vidno polje. Pri tem vse težje zaznavajo dogodke, ki se dogajajo na levi ali desni strani. Z naraščanjem stopnje zaužitega alkohola postaja očesna leča vse bolj toga, kar vpliva na zameglitev vida. Tako nastane pojav ‘tunelskega vida’, pri katerem se osebi močno zoži vidno polje in poslabša ostrina vida. Poleg omenjenega alkohol vpliva na očesno mrežnico, posledično pod vplivom alkohola težje zaznavamo rdečo barvo, ki pa je v prometu precej pogosta in ima pomembno funkcijo, na semaforju, svetlobnih znakih, prometnih znakih, rdeče barve so tudi žarometi na vozilih.

Vir: Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa

Kdo vozi nocoj? Vi ali alkohol?
5 stereotipov o vožnji pod vplivom alkohola

© 1989 - 2024 TELEVIZIJA NOVO MESTO d.o.o.

Izdelava: abeone.si