Škodljivi miti o (pre)hrani

Hrana na našem krožniku ima izjemno pomembno vlogo za naše zdravje in dobro počutje. Če se nekdo prehranjuje uravnoteženo in skrbi za dovolj gibanja, ga tak življenjski slog pomaga varovati pred številnimi kroničnimi boleznimi, kot so bolezni srca, sladkorna bolezen tipa 2 in debelost. Ob poplavi informacij o prehranskih trendih, promociji številnih modnih diet in priporočil o (pre)hrani pa se potrošniki težko odločijo, komu zaupati, kaj jesti in česa ne. Prim. Matija Cevc, dr. med., predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije izpostavlja, da zdrav življenjski slog praviloma ohranja ali celo izboljšuje naše dobro počutje. S takim načinom življenja vplivamo na skoraj vse dejavnike tveganja za slabšanje zdravja, od srčno-žilnih bolezni pa vse do različnih rakavih obolenj.

Med ljudmi krožijo številni miti, ki nimajo prav nobene verodostojne podlage, so sporočili iz Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije. Izbrani so trije miti, ki so pogosti tudi med srčno-žilnimi bolniki. Čeprav se smrtnost zaradi teh bolezni v zadnjih 30 letih zmanjšuje, se število srčno-žilnih bolnikov povečuje – predvsem na račun staranja prebivalstva. V velikem deležu je znižanje umrljivosti posledica napredka medicine in v bistveno boljšem zdravljenju, pomemben delež pa prispevata tudi preventiva in zdrav način življenja. Zato je pomembno zavedanje, da ni nikoli prepozno, da s spremembo prehrane in življenjskega sloga prispevamo k izboljšanju svojega zdravja. Čeprav je res, da so nekatere okvare srca ali srčnih arterij lahko nepopravljive, so raziskave pokazale, da lahko z zdravo prehrano (po potrebi skupaj z zdravili) preprečimo nadaljnje okvare in celo izboljšamo delovanje srca in ožilja.

Mit številka 1: Če jemljete zdravila za zdravje srca, to pomeni, da lahko jeste, kar želite.

Zdravila lahko pomagajo pri obvladovanju nekaterih bolezni srca, vendar pa na te bolezni pogosto pomembno vpliva tudi to, kaj jemo. Visok holesterol in visok krvni tlak sta delno ali v celoti posledica nezdrave, pretirano mastne, sladke in hranilno manj ustrezne prehrane. Zakaj bi se torej prehranjevali tako, da bi se vam zvišal krvni tlak ali holesterol in bi za nadzor potrebovali več zdravil? Ustrezna prehrana ima ključno vlogo pri obvladovanju tovrstnih zdravstvenih težav, lahko tudi pomaga pri preprečevanju nastanka raka in demence.

Mit številka 2: Jajca škodujejo zdravju srca.

Jajca so pogosto (neupravičeno) na slabem glasu zaradi njihove vsebnosti holesterola. Eno veliko jajce vsebuje med 180 in 250 mg holesterola. Vendar raziskave potrjujejo, da ima holesterol, ki ga zaužijemo iz hrane, pri večini ljudeh razmeroma skromen vpliv na raven holesterola v krvi. Naše telo namreč večino holesterola biosintetizira samo, le slabo četrtino pa doprinese holesterol iz prehrane. Na vrednost holesterola v krvi imajo zato večji vpliv drugi dejavniki, kot je na primer prekomeren vnos nasičenih maščob. Ker so jajca dober vir beljakovin, imajo relativno nizko energijsko vrednost in vsebujejo veliko pomembnih vitaminov in mineralov, jih je priporočljivo vključevati v prehrano. Vodilo pri njihovem uživanju pa naj bo zmernost.

Mit številka 3: Za zdravje srca je najboljša prehrana z nizko vsebnostjo maščob.

Zmanjšanje uživanja živil, ki vsebujejo nasičene maščobne kisline in zlasti transmaščobe, je pomembno za zdravje srca, vendar pa iz prehrane ni smiselno izločiti vseh maščob. Transmaščobne kisline lahko do določene mere nastanejo v jedeh, ki se jih pripravlja pri visoki temperaturi (nad 120 ° C) – najdemo jih lahko v slaščicah, piškotih, ocvrtih, praženih in pečenih jedeh. Dokazano je, da transmaščobne kisline najbolj zmanjšujejo »dobri« HDL holesterol in povečujejo »slabi« LDL holesterol, zato veliko prispevajo k aterosklerozi, posledično višanju krvnega tlaka, boleznim srca in ožilja, presnovnemu sindromu, diabetesu tipa 2 ter drugim boleznim.

Pravzaprav lahko zdravju koristne maščobe, kot so mononenasičene in polinenasičene maščobe (na primer omega-3 maščobne kisline), pozitivno vplivajo na zdravje srca. Te maščobe najdemo v živilih, kot so oljčno in repično olje, mastne ribe, oreški, semena in avokado. Poleg zdravju koristnih maščob ima za zdravje srca pomembno vlogo tudi prehrana, bogata s prehranskimi vlakninami in antioksidanti. A tudi pri uživanju zdravih maščob naj velja načelo zmernosti. Poraba vseh maščob v prehranjevanju je namreč v prehrani Slovencev še vedno prevelika.

Prav tako izbirajmo načine priprave hrane, pri katerih je možnost tvorbe škodljivih transmaščob, čim manjša:

– uporabljajmo več kuhanja, dušenja pri čim nižji temperaturi,

– jedi rajši zabelimo na koncu priprave,

– zaužijmo jih hitro po pripravi in ne pogrevajmo večkrat,

– bodimo zgled svojim otrokom, tudi ko se prehranjujemo izven doma

Z aplikacijo VešKajJeš do več informiranih odločitev

Vir: Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije

© 1989 - 2024 TELEVIZIJA NOVO MESTO d.o.o.

Izdelava: abeone.si