NEK tudi v ekstremnih razmerah zanesljivo

NEK neprekinjeno in s polno zmogljivostjo obratuje že od končanega rednega remonta v začetku novembra 2022. Tudi v preteklem gorivnem ciklusu je bila njena razpoložljivost izredna – neprekinjeno je obratovala 513 dni od končanega remonta maja leta 2021 pa do začetka remonta oktobra lani. Dodatno vrednost tem dosežkom dajejo tudi ekstremne okoliščine – lani, ko so poletje zaznamovali zgodovinsko nizka hidrologija Save in dolgotrajni vročinski valovi, je bila njena letna proizvodnja manj kot dva odstotka nižja od načrtovane, zanesljivo pa je obratovala tudi ob letošnji ekstremni vodni ujmi, ki je prizadela Slovenijo.

V letih brez remonta, kot je letošnje, NEK proizvede okoli 6 milijard kilovatnih ur električne energije, v letih z remontom pa 5,4 milijarde. Polovica proizvodnje, ki jo prevzema slovenski družbenik, pokriva 20 odstotkov porabe električne energije v Sloveniji, polovica, ki jo prevzame hrvaški, pa 16 odstotkov porabe na Hrvaškem.

Tehnološka nadgradnja za večjo razpoložljivost elektrarne

“Ob odgovornem vodenju in dobrem vzdrževanju je za zagotovitev visoke razpoložljivosti elektrarne tudi v ekstremnih razmerah pomembno stalno posodabljanje. V NEK na podlagi ugotavljanja in ocenjevanja tveganj, lastnih in mednarodnih izkušenj ter predpisov in industrijskih standardov dopolnjujemo in posodabljamo tehnološke sisteme, delovne procese ter organizacijo,” so zapisali v sporočilu za javnost.

Elektrarna je umeščena ob Savi. V tretjem hladilnem krogu – ki je edini povezan z okoljem in namenjen odvajanju toplote, ki je ni mogoče uporabiti za proizvodnjo električne energije – ob obratovanju s polno močjo potrebuje za ohlajanje pare 25 kubičnih metrov savske vode na sekundo, za hlajenje komponent pa okvirno enega. Ker segrevanje savske vode lahko vpliva na biološke lastnosti reke, upravne omejitve določajo dovoljeni prirastek temperature vode in njeno maksimalno temperaturo v točki mešanja. “Zaradi sprememb v elektrarni in okolju smo za zmanjšanje odvisnosti hlajenja elektrarne od pretoka Save leta 2008 posodobili in razširili sistem hladilnih stolpov. Tako smo lansko poletje v zahtevnih meteoroloških razmerah, ki jih je dodatno zaostrila energetska kriza v evropskem prostoru, ohranili stabilno obratovanje elektrarne na polni moči ob upoštevanju okoljskih omejitev, povezanih z reko Savo.”

Pri poplavni varnosti je treba predvideti in upoštevati spremembe v okolju

Že ob projektiranju in gradnji elektrarne je bilo treba zagotoviti njeno varnost pred poplavami. Dosegli so jo z višanjem platoja na levem bregu Save, na katerem stoji elektrarna, in protipoplavnimi visokovodnimi nasipi. Ob novih spoznanjih o dogajanju v okolju so bile pozneje z uporabo hidravličnega modela na novo določene največje možne poplave in na tej podlagi je bilo leta 2012 končano zvišanje nasipov. Tudi vsak nov poseg v okolici NEK zahteva vrednotenje s stališča zagotavljanja poplavne varnosti elektrarne oziroma zagotovitev prostora vodi tudi ob ujmah.

Ob izgradnji Hidroelektrarne Brežice se je nivo Save ob NEK zvišal za tri metre, zato so se z investitorjem dogovorili za ukrepe, ki so zagotovili, da posegi, gradnja in delovanje brežiške hidroelektrarne ne povzročajo negativnih vplivov na obratovanje elektrarne. Ukrepi so med drugim obsegali nove nasipe, znižanje brežine na desnem bregu reke, vrsto posegov na jezu elektrarne ter posodobitev čistilnih naprav za odstranjevanje naplavin pred vstopom v sisteme NEK.

“Po Programu nadgradnje varnosti pa smo vgradili tudi dodatne varnostne sisteme, umeščene v posebej utrjene zgradbe, ki so protipoplavno zaščitene, saj najnovejši standardi in priporočila predpostavljajo kombinacijo več ekstremnih naravnih dogodkov hkrati (ekstremne poplave, ekstremni potresi in porušitev vodnih nasipov). Tako je NEK poplavno varna tudi ob morebitnih pretokih reke Save, ki bi presegli 10.000 kubičnih metrov na sekundo, kar je trikratnik pretoka ob nedavnih poplavah,” so še zapisali.

Vir in foto: NEK

© 1989 - 2024 TELEVIZIJA NOVO MESTO d.o.o.

Izdelava: abeone.si