Možganska kap pri mlajših ljudeh

Evropski dan osveščanja o možganski kapi je vsako leto na drugi torek v mesecu maju, letos je to 14. maj. Možganska kap je drugi najpogostejši vzrok smrti pri nas in tretji vzrok invalidnosti. V Sloveniji prizadene približno 4.400 ljudi letno. Med nami živi več kot 40.000 oseb s trajnimi posledicami možganske kapi.

Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije in Združenje bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije (ZCVB) tudi letos združujeta sporočila na novinarski konferenci in aktivnosti ob tem dnevu. Društvo za zdravje srca in ožilja veliko dejavnosti posveča preventivi bolezni srca in ožilja ter informiranju o prepoznavanju in hitrem ukrepanju ob prvih znakih možganske kapi (GROM). ZCVB že 34 let združuje osebe po možganski kapi, njihove svojce in strokovnjake. Z opolnomočenjem bolnikov in svojcev, strokovno vodenimi programi, druženjem ter nudenjem pomoči in podpore si prizadevajo izboljšati kakovost življenja v kroničnem obdobju bolezni. ZCVB je član evropske zveze bolnikov po možganski kapi (SAFE-a; Stroke Alliance for Europe). SAFE sodeluje z Evropsko organizacijo za možgansko kap (ESO; European Stroke Organsiation). Obe organizaciji skupaj se trudita izboljšati oskrbo bolnikov z nastalo možgansko kapjo in sta zato pripravili akcijski načrt za Evropo do leta 2030.

Najbolj preprosto in zanesljivo prepoznamo znake kapi s pomočjo besede GROM:

G – govor (prizadet govor)

R – roka (delna ali popolna ohromelost ene roke)

O – obraz (povešen ustni kot – asimetrija obraza)

M – minuta (takoj pokliči 112)

Ukrepati je treba hitro in pravilno. Ne čakati, da bodo pomagali drugi. Verjetnost, da se bomo znašli v bližini obolelega je razmeroma velika, saj se večina možganskih kapi zgodi v domačem okolju. Zato se ne ustrašimo, ampak ukrepajmo. Uspešnost zdravljenja je odvisna predvsem od hitrosti prevoza bolnika v najbližji zdravstveni center saj lahko s hitro pričetim zdravljenjem preprečimo posledice.

Več ko bo ljudi znalo prepoznati znake možganske kapi in pravilno ukrepati, milejše bodo posledice za obolele. Bodimo pripravljeni pomagati, morda bomo pomoč rabili tudi mi sami!

Med vrstami kapi je najpogostejša ishemična možganska kap (85%). Pojavnost močno naraste po 75 letu starosti, vendar ne prizadene le starejših ljudi. Kar 30 % ljudi možgansko kap doživi v aktivnem delovnem obdobju, 10 do 15 % med 18 do 50 letom. Incidenca pri mlajših odraslih narašča. Nižja povprečna starost ob nastanku možganski kapi je zabeležena pri moških in pri hemoragični možganski kapi. Smrtnost pri ishemični možganski kapi je okoli 14%, pri hemoragični pa višja, med 30 in 40%.

Pri mlajših bolnikih so zelo razširjeni dejavniki tveganja za možgansko kap, kot je na primer kajenje, zloraba drog, pitje alkoholnih pijač, sedeč način življenja, dislipidemija, hipertenzija,

Vir: Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije

© 1989 - 2024 TELEVIZIJA NOVO MESTO d.o.o.

Izdelava: abeone.si