Konkretne rešitve za zeleni prehod

V organizaciji Fakultete za industrijski inženiring Novo mesto je 23. novembra 2023 v Šmarjeških Toplicah potekala 8. mednarodna konferenca o razvoju industrijskega inženiringa: priložnosti, potenciali in izzivi za zeleni prehod. V dopoldanskem delu konference so v okviru Sekcije o krožnem gospodarstvu, ki so jo pripravili partnerji projekta NovIKroG, predavatelji iz Slovenije in tujine predstavili konkretne rešitve za učinkovit zeleni prehod.

Konferenca je uvodoma postregla z izvrstnim primerom krožnega sodelovanja med italijanskim podjetjem Aquafil, ki ima podružnico tudi v Sloveniji in norveškim podjetjem Salt, ki se ukvarja z odpadki v morju. Aquafil iz odpadnih ribiških mrež ter drugih ostankov blaga in industrijske plastike izdeluje 100 % recikliran najlon, primeren za izdelavo talnih oblog in oblačil. Kot je poudarila predstavnica podjetja Aquafil, je za uspeh krožnega gospodarstva pomembno, da so reciklirani izdelki kakovostni in dobro oblikovani.

Slednje velja tudi za ponovno uporabo tekstila, ki ga bo potrebno v skladu z novo evropsko uredbo od leta 2025 v večji meri reciklirati oziroma ponovno uporabiti. Kot je v svoji predstavitvi povedal Emilio Murtič iz Komunale Novo mesto, Slovenci v povprečju kupimo 26 kg tekstila na leto, od katerega ga 90 % konča med odpadki, le 10 % oziroma dobra 2 kg pa gre v ponovno uporabo. Novomeška komunala načrtuje, da bi do leta 2030 po osnovnem scenariju v ponovno uporabo oziroma reciklažo šlo 25 % tekstila, po optimističnem scenariju pa 43 % tekstila. “Tudi majhen korak je prvi korak,” je svojo predstavitev zaključil Murtič.

Na okrogli mizi o krožnem javnem naročanju, ki jo je moderiral Matej Cerovšek iz Ministrstva  za okolje, podnebje in energijo, so iskali načine, kako zeleni prehod spodbuditi prek zelenih in krožnih javnih naročil. Vanja Lakner, vodja Urada za splošne zadeve na Mestni občini Novo mesto, je izrazila zadovoljstvo, da je Mestna občina Novo mesto po letu 2020 letos ponovno izvedla krožno javno naročilo za dobavo higienskega papirja, ki kot merilo za izbor ponudnika v 30 % vključuje elemente krožnega gospodarstva, 70 % pa k izboru prinese cena. Direktorica Dolenjskega muzeja Jasna Dokl Osolnik je izpostavila, da je svetovna organizacija muzejev v novo definicijo muzealstva vključila tudi trajnostni razvoj.

Vodja Razvojno projektne pisarna na Mestni občini Novo mesto in vodja projekta NovIKroG Peter Geršič pa je v okviru okrogle mize poudaril, da je poglobljeno raziskovanje krožnega in zelenega javnega naročanja pokazalo, da smo še vedno zelo indoktrinirani v linearno gospodarstvo in spodbujanje potrošništva, zato bi bilo potrebno popolnoma spremeniti paradigmo. To je težka naloga, saj poleg tega, da naročniki niti prav dobro ne vedo, katere izdelke in storitve bi lahko krožili, tudi na trgu ni dovolj ponudnikov, ki bi tovrstne krožne izdelke in storitve ponujali. Geršič meni, da Slovenija na nacionalnem nivoju ni storila dovolj za spodbujanje krožnega gospodarstva in zaostaja za vodilnimi državami na tem področju, razdrobljenost slovenskih občin pa onemogoča, da bi se pristojni za javna naročila na majhnih občinah poglabljali v izvedbo krožnih javnih naročil. Rešitev vidi v obvezujoči Uredbi o zelenem javnem naročanju ter o subvencioniranju krožnih ponudnikov, na primer pri izdelavi analiz življenjskega cikla in pridobivanju ustreznih ekoloških certifikatov. »Kljub težaškemu delu pa to ni Sizifovo delo, ker so dobre prakse v tujini dokaz, da se da, pri čemer pa je potrebno zopet razmišljati krožno in učinkovite primere preprosto kopirati, ne pa porabljati virov za odkrivanje tople vode«, je svoje razmišljanje strnil Geršič.

Na konferenci so bile kot možne poti h krožnemu gospodarstvu predstavljena tudi sintetična goriva in kroženje stekla ter analiza življenjskega cikla (Life Cycle Assessment – LCA) kot pripomoček za ocenjevanje vpliva izdelkov in storitev na okolje. Partnerji projekta NovIKroG, ki ga financira Norveški finančni mehanizem, pa so predstavili potencial, ki ga ima za zeleni prehod krožno javno naročanje.

V projektu NovIKroG, ki ga s sredstvi v višini 799.980 evrov sofinancira Norveški finančni mehanizem, sodeluje šest partnerjev: Komunala Novo mesto, Razvojni center Novo mesto, Fakulteta za industrijski inženiring Novo mesto, Zavod Knof, Univerza Nord iz Norveške ter kot vodilni partner Mestna občina Novo mesto. Trajanje projekta znaša 24 mesecev, pričel pa se je maja 2022.

Vir: Mestna občina Novo mesto

© 1989 - 2024 TELEVIZIJA NOVO MESTO d.o.o.

Izdelava: abeone.si