Svetovni dan ozaveščanja o družinski hiperholesterolemiji (DH) je vsako leto 24. septembra. DH je pogosta dedna motnja presnove, za katero je značilna povišana vsebnost »slabega« holesterola v krvi (LDL). DH močno povečuje tveganje za prezgodnji pojav bolezni srca in ožilja. Ima jo približno ena oseba na 250 prebivalcev. Zgodnja diagnoza pomeni zgodnje zdravljenje, ki rešuje življenja.
Slovenija velja za zgled državam po svetu, saj v sklopu rednega sistematskega pregleda petletnikov že od leta 1995 izvaja populacijsko presejanje otrok za hiperholesterolemijo. V zadnjih letih odkrijemo letno okoli 50 otrok s to motnjo, pri vsakem pa ima DH tudi eden od staršev in pa polovica sorojencev. Pri nezdravljeni motnji je napredovanje ateroskleroze pospešeno tako, da je ogroženost teh oseb več kot 10-krat višja kot med zdravimi vrstniki. Nezdravljeni bolniki z DH imajo torej več kot 10x večje tveganje za srčno-žilne bolezni kot zdravljeni.
Letos na dan DH nekaj dodatne pozornosti posvečajo ženskam z DH, ki se lahko zaradi bolezni tekom življenja soočajo s različnimi dodatnimi izzivi. Pogosto prejmejo napačno diagnozo ali pa je postavljena pozno, ker se ženske še vedno povezuje z manjšimi tveganji za srčnožilne bolezni. Vendar pa jih bo med tistimi z DH brez diagnoze kar 30 % do svojega 60. leta doživelo srčni infarkt ali drug srčnožilni zaplet. Ko prejmejo diagnozo, so dodatni izzivi odločitve, ki so povezane z načrtovanjem družine, zdravljenjem motnje med nosečnostjo in dojenjem.
Vir: Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije