Dolenjska dobila svoje središče gastronomije

Včeraj so v prostorih Dobrot Dolenjske v Trebnjem predstavili rezultate projekta »Raziskovanje in obujanje kulinarične dediščine Dolenjske: središče gastronomije Dolenjske«, ki ga je vodilni partner Zavod Dobrote Dolenjske zadnji dve leti izvajal v sodelovanju z Oštarijo Herbelier iz Dolenjskih Toplic, Društvom za razvoj in oživitev Trebnjega in Knjižnico Pavla Golie Trebnje.

Projekt so izvajali v okviru tamkajšnje Lokalne akcijske skupine Suhe krajine, Temenice in Krke in je bil sofinanciran iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Vrednost celotnega projekta je 88.471,73 evrov, sofinancirani del pa znaša 64.876,08 evrov, kar predstavlja 85 odstotkov upravičenih stroškov.

Slovenija je razdeljena na 24 gastronomskih regij in prav Dolenjska in Kočevska gastronomska regija je kot prva v Sloveniji dobila svojo kulinarično piramido in kulinarični zemljevid, na katerega je dr. Janez Bogataj postavil 22 značilnih dolenjskih jedi, pijač in živil. Nekatere od teh jedi, kot so štruklji, matevž, češpljeva kaša, so bolj znane, druge pa skorajda že pozabljene (suhokranjski in mokronoški žlinkrofi). Zato je bil glavni namen projekta raziskati dolenjsko kulinarično dediščino, še posebej te najbolj reprezentativne dolenjske jedi, njihove recepture in druge zanimivosti ter o tem prebivalstvo in obiskovalce destinacije obveščati in jim to na pravi način predstaviti ter interpretirati s ciljem, da tudi Dolenjska postane prepoznana destinacije za gastronomske navdušence.

Rezultate projekta je predstavila vodja projekta, Barbara Jerovšek Volek iz Zavoda Dobrote Dolenjske:

• V Dobrotah Dolenjske v Trebnjem so svoje prostore opremili v sodobno kulinaričnoizobraževalno središče, kjer izvajajo vodena kulinarična doživetja, kuharske delavnice in izobraževalne kulinarične delavnice za otroke.

• S projektnim partnerjem, Oštarijo Herbelier in njihovim znanim kuharskim mojstrom Robertom Gregorčičem, so razvili in izvedli 10 tematsko različnih kuharskih delavnic, ki jih vodi chef Roberto, na katerih udeleženci spoznajo, kako preproste lokalne sestavine, npr. ajdo, proso, ječmen itd., spremeniti v sodobne jedi visoke kulinarike.

• Organizirali so 6 kulinarično-izobraževalnih večerov, na katerih sta predavala priznana etnologa, dr. Janez Bogataj in dr. Lea Kužnik. Predavanja na temo dolenjske gastronomije, lokalnih kulinaričnih posebnosti in vključevanja kulturne dediščine v kulinarično in turistično ponudbo območja so izvedli v Trebnjem, Dolenjskih Toplicah, Višnji Gori, na Domačiji Novak v okolici Žužemberka, kjer so večer posvetili suhokranjskim žlinkrofom ter v Zeliščni lekarni patra Simona Ašiča, kjer so spoznavali Ašičevo bogato zeliščarsko zapuščino.

• Dobrote Dolenjske so skupaj s chefom Robertom Gregorčičem napisali in izdali kuharsko knjigo »Dobrote Dolenjske: tradicija in sodobnost okusov«, v kateri najdete 20 tradicionalnih dolenjskih jedi, narejenih na sodoben način. Knjiga je na voljo v slovenskem in angleškem jeziku.

• Zaživel pa je tudi spletni kulinarični zemljevid Okusi Dolenjske, kjer lahko poleg značilnih jedi, opisov, receptur in drugih zanimivosti obiskovalci najdejo dolenjske gostilne in restavracije s ponudbo regionalnih/lokalnih jedi, kmete in druge ponudnike lokalnih izdelkov.

• V Knjižnici Pavla Golie v Trebnjem so opremili knjižni kulinarični kotiček, kjer so na enem mestu zbrane kuharske knjige in ostala literatura s področja slovenske in dolenjske gastronomije. Kuharske delavnice s kuharskim mojstrom Robertom Gregorčičem so med udeleženci različnih projektnih aktivnosti požele največ navdušenja in pohval. Delavnice so zasnovane premišljeno in butično, saj so namenjene majhnim skupinam do 6 oseb. Zagotovo pa je nekaj, in sicer da bodo v sodelovanju z Robertom Gregorčičem kuharske delavnice v Dobrotah Dolenjske živele tudi po zaključku projekta. Kuharska knjiga »Dobrote Dolenjske: tradicija in sodobnost okusov« pa bo svojo uradno predstavitev doživela prihodnji mesec. O dogodku boste pravočasno obveščeni. Kljub temu, da je projekt zaključen, poslanstvo Dobrot Dolenjske zagotovo še ni. Še veliko je potrebno postoriti na področju dolenjske gastronomije in kulinarične identitete regije, pravijo v zavodu. Promocija dolenjske kulinarike, jedi, pijač, živil, avtohtonih posebnežev, (kot so cviček, raška č’bula, ženof, fižol ribničan, ženof in drugi) tako ostaja njihovo glavno poslanstvo in vizija, da Dolenjska postane prepoznana turistična destinacija.

Vir: Zavod Dobrote Dolenjske in DROT

© 1989 - 2023 TELEVIZIJA NOVO MESTO d.o.o.

Izdelava: abeone.si