Danes obeležujemo svetovni dan brezdomstva, ki poteka pod sloganom »NEVIDNI LJUDJE«. S tem želijo izpostaviti prezrtost brezdomcev, ki so lahko vaši sosedje, prijatelji, znanci, sorodniki … To so tisti ljudje, ob srečanju s katerimi največkrat obrnemo glavo (v)stran. Morda je današnji dan prava priložnost, da brezdomcem pomagamo na vidno stran življenja, z majhnimi koraki, pogledom, stiskom roke, lepo besedo ali majhnim darom …
V okviru mreže za brezdomne, ki združuje nevladne organizacije, se ukvarjajo s programi za brezdomne osebe, letos so v prvem polletju pomagali 3830 brezdomcem. V širši JV regiji je letos 269 oseb, ki nimajo urejenega statusa bivanja, lani jih je bilo 266.
Na novomeškem rdečem križu že od leta 2007 aktivno pomagajo brezdomnim prek javno verificiranega socialno-varstvenega programa delo z brezdomnimi in socialno ranljivimi za boljše vključevanje in opozarjajo na stiske ljudi na robu družbe. Na širšem območju JV Slovenije ni zavetišča za brezdomne osebe. Žalostnih zgodb o brezdomcih pa je mnogo.
72-letni Franc iz okolice Novega mesta je dolgo časa bival na svojem domu. Hišo je močno načel zob časa, zato se je moral odseliti. Bival je pri prijatelju v isti občini. Ko je prijateljev oče umrl, se je moral izseliti. Hišo so morali »zaplombirati«, ker ni bila v lasti osebe, ki je dovolila Francu biva v njej. S pomočjo CSD in dobrim sodelovanjem KORK so Franca namestili v Zavetišče Žalec. Tam biva že dve leti, ima kar nekaj zdravstvenih težav, pravi, da se je navadil, da so s sostanovalci prijatelji, in ne bi šel drugam.
65-letni Vlado je bival v stanovanju sredi mesta. Stanovanje so začeli obnavljati, zato se je moral izseliti. CSD NM se je z novomeškim gostincem dogovoril za začasno bivanje. Ker je bilo bivanje predrago, se je moral izseliti. Ker je sprejem v zavetišče zavračal, je pristal na cesti. Kup odej pri krožni klopci pred zaprto trgovino z obutvijo je mimoidoče spominjal na brezdomsko bedo, vsi so samo hodili mimo. Iz CSD NM so ga podhlajenega in premraženega pripeljali na novomeški Rdeči križ, kjer so ga umili in preoblekli ter peljali v Zavetišče Žalec. Ozebline so bile tako hude, da je moral v bolnišnico, kjer so noge poskušali konzervativno pozdraviti. Žal neuspešno. Del nog so mu morali amputirati. Čaka na sprejem v dom starejših občanov.
Vir in foto: Območno združenje RK Novo mesto