»BODI DEJAVEN - močnejši od možganske kapi«

»BODI DEJAVEN – močnejši od možganske kapi«

29. oktobra 2024

Svetovni dan možganske kapi je vsako leto 29. oktobra. Letos je kampanja ob svetovnem dnevu možganske kapi osredotočena na redno telesno dejavnost v primarni in sekundarni preventivi možganske kapi. Geslo »BODI DEJAVEN – močnejši od možganske kapi« nas spodbuja, da izkoristimo moč gibanja, moč športa, za preprečevanje možganske kapi in za okrevanje po možganski kapi.

Tjaša Vižintin Cuderman, dr. med., spec. kardiologije in vaskularne medicine, podpredsednica Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije je povedala, da je možganska kap najpogostejša nevrološka bolezen. V Sloveniji jo doživi več kot 4000 ljudi vsako leto. Pogosteje so to starejši ljudje, lahko pa se pojavi tudi pri mlajših osebah. Dobra desetina bolnikov zaradi možganske kapi umre, približno polovica pa ostane pomembno nevrološko oškodovana.

Možganska kap je huda bolezen, ki povzroči motnje zaznavanja, gibanja, čutenja, sporazumevanja, vedenja, čustvovanja in mišljenja. Praviloma nastopi nenadno, brez opozorila, ko se prekine dotok krvi v možgane. Do tega lahko pride zaradi pritiska krvi na del možganov ob možganski krvavitvi, veliko pogosteje pa zaradi zamašitve žile s krvnim strdkom.

Zelo pomembno je, da znake možganske kapi prepoznamo hitro in tudi hitro ukrepamo. Možganska kap praviloma ne boli, in tudi sicer se bolnik sam pogosto ne zaveda, da je z njim kaj narobe. Pri prepoznavanju znakov možganske kapi si pomagamo s sedaj že dobro uveljavljenim akronimom GROM.

Znaki možganske kapi:

G – govor (ali oseba lahko govori jasno in razumljivo?)

R – roka (ali lahko oseba dvigne roko in jo tam zadrži?)

O – obraz (ali se oseba lahko nasmehne? Ali ima povešen ustni kot?)

M – minuta, čas (takoj pokliči 112!)

Če torej pri nekomu opazimo kateregakoli od teh znakov, ukrepamo takoj. Uspešnost zdravljenja je odvisna predvsem od hitrosti prevoza bolnika v najbližji zdravstveni center, saj lahko z dovolj zgodnjim zdravljenjem preprečimo dolgoročne posledice.

Pomembno je vedeti tudi, da lahko možgansko kap v veliki meri preprečimo. Dejavniki tveganja za možgansko kap so sladkorna bolezen, povišan krvni tlak, visoka raven holesterola, debelost, nekatere motnje srčnega ritma (atrijska fibrilacija) ter tudi zaseden življenjski slog, depresija ter zdravju škodljive navade (kajenje in prekomerno uživanje alkohola). Z obvladovanjem teh dejavnikov pomembno zmanjšamo tveganje za nastanek možganske kapi in tudi za njeno ponovitev.

Redna telesna dejavnost, ki je vodilna tema ob letošnjem svetovnem dnevu možganske kapi, je izjemnega pomena ne samo v rehabilitaciji po možganski kapi, ampak tudi pomemben dejavnik v preprečevanju možganske kapi. Z redno telesno vadbo namreč ugodno vplivamo in lažje obvladujemo tudi dejavnike tveganja za možgansko kap, tako sladkorno bolezen, raven holesterola in telesno težo kot tudi simptome depresije, hkrati pa preprečujemo tudi nastanek atrijske fibrilacije kot najpogostejše motnje srčnega ritma, ki lahko povzroči možgansko kap.

Veliko koristnih informacij o možganski kapi, njenem preprečevanju in obvladovanju posledic je moč najti na spletnih straneh in v publikacijah Društva za zdravje srca in ožilja in Združenja bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije.

Vir: Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, Podružnica za Dolenjsko in Belo krajino Novo mesto