Danes obeležujemo svetovni dan mokrišč. Mokrišča so območja, ki so občasno ali stalno prekrita z vodo. Lahko so naravnega ali umetnega nastanka, voda v njih pa je lahko stoječa ali tekoča ter sladka, polslana ali slana. Med njimi tako poznamo močvirja, barja, šotišča, soline, poplavne mokrotne travnike, poplavne gozdove, poplavne ravnice rek, slane lagune, mlake in podobno, so zapisali v sporočilu za javnost Kozjanskega parka, v katerem pozivajo, da je čas za obnovo mokrišč.

Razlogi za obnovo mokrišč so naslednji:

• ker so dobro ohranjena mokrišča zibelka biotske pestrosti;
• ker so naravni zbiralniki in zadrževalniki vode ter količinsko bogatijo podtalnico;
• ker so izjemnega pomena za blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe (uravnavajo mikroklimo in podnebje, predstavljajo učinkovite ponore in skladišča ogljika ter blažijo negativne učinke ekstremnih podnebnih pojavov, kot sta suša in poplave);
• ker so mokrišča naravne čistilne naprave;
• ker so zdrava mokrišča nepogrešljiva za preživetje ljudi.

in okolje ter zaustaviti uničevanje teh pomembnih ekosistemov in poskrbeti za njihovo obnovo.

V Kozjanskem parku v okviru projekta LIFE AMPHICON – Ohranjanje dvoživk in obnova njihovih habitatov (LIFE AMPHICON LIFE 18 NAT/SI/000711) na projektnih območjih vzpostavljajo nove mokriščne habitate – nove mlake. Na območju Jovsev (Natura 2000 Dobrava – Jovsi) so ravno zaključili z izkopom zadnje, desete mlake, so še zapisali v sporočilu za javnost. “Jovsi so bili nekoč obsežno območje poplavnih mokrotnih travnikov in tako pomembno mokrišče, zadnja leta pa opažamo njihovo izsuševanje. Voda s poplavnih delov travnikov, kanalov, mrtvic in mlak izgine, še preden bi mnoge vrste uspele zaključiti svoj razvoj. Če želimo tem organizmom zagotoviti obstoj, je nujno, da izboljšamo njihove življenjske prostore. Poleg ohranjanja obstoječih mokrišč in vzpostavljanja novih pa moramo poskrbeti tudi za njihova okoliška območja. V Jovsih bomo tako na zalednih zemljiščih zaraščenih površin in intenzivnih travnikov ponovno vzpostavili ekstenzivne travnike. Redno bomo odstranjevali invazivne tujerodne vrste rastlin in tako ohranjali njihovo biotsko pestrost.”

Vir: Javni zavod Kozjanski park, foto: Anja Bolčina