Ob Mednarodnem dnevu žena, ki ga praznujemo jutri, Lekarniška zbornica Slovenije opozarja, da so zaposlene v lekarnah delovno preobremenjene. Razlogov za to pa je po mnenju predsednice zbornice mag. Darje Potočnik Benčič več. Razlogi za odhajanje zaposlenih iz lekarn so nizko vrednotenje njihovega dela, vedno večje obremenitve tistih, ki ostanejo, pa tudi vedno večji pritiski in zahteve pacientov. Velik problem sta tudi pridobivanje novih kadrov in nizki kadrovski normativi. Potrebovali bi vsaj 300 dodatnih magistrov farmacije in specialistov različnih specialnosti, in sicer tako na primarni ravni, torej v javnih lekarnah, kot v bolnišničnih lekarnah, pojasnjuje Potočnik Benčičeva.
Na primarni ravni se je v obdobju od 1979 do 2021 število lekarn in lekarniških podružnic povečalo nekoliko več kot dvakrat, pomembno pa se je povečalo tudi število zaposlenih strokovnih delavcev. Število magistrov farmacije (farmacevtov) se je v tem obdobju povečalo na 1350, od tega je 88 odstotkov žensk. Kljub veliki rasti zaposlenosti v dejavnosti pa po besedah Potočnik Benčičeve še zdaleč ne dosegamo postavljenega kadrovskega normativa, močno zaostajamo tudi s primerljivimi državami v Evropi. Pravzaprav se tako kot pred desetletji že nekaj časa srečujemo z velikim kadrovskim primanjkljajem farmacevtov v lekarnah. Farmacevtov primanjkuje, so preobremenjeni, a ti, ki delajo v javnih in bolnišničnih lekarnah, si želijo za paciente narediti kar največ. Delo magistrov farmacije je izredno odgovorno, saj vplivajo na kakovost življenja ljudi in igrajo ključno vlogo pri ohranjanju javnega zdravja. Odgovornost in zahtevnost del mora biti zato temu primerno ovrednotena in cenjena. Želim si, da združimo moči in k pacientom pripeljemo storitve, ki jih potrebujejo, ter farmacevtskim delavcem omogočimo strokovni napredek. Pogoje za to imamo, saj so naše lekarne dostopne, urejene ter prijazne do uporabnikov in zaposlenih.
Zaposlene odrasle ženske so po nekaterih raziskavah dvojno obremenjene, prvič na delovnem mestu in drugič v zasebnem življenju. Zato zelo težko usklajujejo službeno in zasebno življenje, kar ima velik vpliv na duševno zdravje žensk. Ženske še vedno opravljajo večino neplačanega skrbstvenega dela, kot je skrb za otroke in starejše družinske člane. Soočajo se predvsem z delovno preobremenjenostjo in pomanjkanjem časa, poleg tega so še vedno manj plačane za svoje delo.
Vir: Agencija Andreja Jernejčič – Lin&Ni