S sončnimi in toplimi spomladanskimi dnevi se vrstijo opravila na vrtovih, travnikih, njivah, sadovnjakih in v okolici hiš. Ob pripravi površin in rastlin za novo vegetacijsko obdobje prihaja tudi do uporabe ognja. Uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju določa, da moramo pri kurjenju, sežiganju ali uporabi odprtega ognja v naravnem okolju:
1. urediti kurišče:
– kurišče mora biti obdano z negorljivim materialom,
– prostor okoli kurišča mora biti očiščen vseh gorljivih snovi,
– kurišče mora biti oddaljeno od gozda vsaj 50 m, od pomembnih prometnih poti, večjih naselij in objektov, kjer se izdelujejo, predelujejo ali skladiščijo vnetljive ali nevarne snovi, pa vsaj 100 m;
2. zavarovati in nadzorovati kurišče ves čas kurjenja ali sežiganja;
3. po končanem kurjenju ali sežiganju pogasiti ogenj in žerjavico ter pokriti kurišče z negorljivim materialom;
4. ob povprečni hitrosti vetra večji od 6 m/s ali ob sunkih vetra močnejših od 10 m/s prenehati kuriti, sežigati ali uporabljati odprti ogenj.
Pri kurjenju, sežiganju ali uporabi odprtega ognja v naravnem okolju ne smemo uporabljati gorljivih tekočin ali materialov, ki pri gorenju razvijajo močan dim ali strupene pline oziroma so kako drugače škodljivi za okolje.
Uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju nadalje določa, da je prepovedano:
1. kuriti v gozdu, razen na urejenih kuriščih in zaradi zatiranja podlubnikov;
2. kuriti ali sežigati ostanke kmetijskih rastlin na kmetijskih obdelovalnih zemljiščih, če niso izpolnjene zahteve iz prvega odstavka prejšnjega člena;
3. zažigati kmetijska neobdelovalna zemljišča in nerodovitne površine (pašniki, barjanski travniki, ledine, trstičja, zemljišča z drugim obvodnim rastjem oziroma nerodovitne površine na območjih, kjer ogenj lahko ogrozi gozd ali druge kmetijske neobdelovalne površine oziroma zemljišča v zaraščanju).
Nadalje Zakon o ohranjanju narave v 14 členu določa, da rastline ali živali je prepovedano namerno, brez opravičljivega razloga ubijati, poškodovati, odvzemati iz narave ali vznemirjati. Za kršenje določil Uredbe o varstvu pred požarom v naravnem okolju in določil Zakona o ohranjanju narave so predvidene globe. Iz določil obeh predpisov izhaja, da neobdelanih in zaraščenih površin ne smemo vzdrževati na način, da jih požgemo.
S požiganjem površin torej lahko povzročimo večplastno škodo: uničenje avtohtone travne ruše, povečanje erozije, sproščanje nevarnih snovi v zrak in širjenje invazivnih tujerodnih vrst.
Uredba o odpadkih prepoveduje kurjenje organskih ostankov oziroma odpadkov (obrezanih vej, posušenih delov rastlin,…). Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom pa določa, da mora povzročitelj odpadkov iz gospodinjstva hišno kompostirati kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad v hišnem kompostniku ali te odpadke prepuščati izvajalcu javne službe v posebnem zabojniku ali posodi na način, določen s predpisi lokalne skupnosti.
Kurjenje odpadkov je torej prepovedano, izjema je lahko le sežig okuženih rastlin za zatiranje bolezni. Pri tem so za kršitelje predvidene tudi globe.
Vir: Javni zavod Kozjanski park