Svetovni dan možganske kapi je vsako leto 29. oktobra. Letos poteka pod geslom » MOČNEJŠI OD MOŽGANSKE KAPI«. Sporočila ob tem dnevu sta na novinarski konferenci združila Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije in Združenje bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije. Ena oseba od štirih odraslih po svetu utrpi možgansko kap. Približno 30% le-teh jo doživi v aktivnem delovnem obdobju. Možganska kap se lahko zgodi vsakomur, kadar koli in kjer koli. Možganska kap je med vodilnimi vzroki smrti in invalidnosti po vsem svetu, vendar vemo, da bi veliko možganskih kapi lahko preprečili.
Prim. Matija Cevc, dr. med., predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, KO za žilne bolezni, UKC Ljubljana: Možganska kap je kljub vidnemu napredku pri zdravljenju še vedno eden od najpomembnejših dejavnikov, ki povzročajo trajno invalidnost in, ne nazadnje, bistveno poslabšanje kakovosti življenja tako bolniku, ki je kap utrpel, kot tudi vsej njegovi okolici. Splošno je znano, da k pojavnosti kapi veliko prispevajo t.i. klasični dejavniki tveganja kot so zvišan krvni tlak, sladkorna bolezen, dislipidemije, kajenje, telesna nedejavnost, debelost in drugi. Znana je tudi povezava med možgansko kapjo in preddvornim plapolanjem (atrijska fibrilacija), srčnim popuščanjem, endokarditisom in odprto povezavo med levim in desnim preddvorom (prehoden foramen ovale).
Manj pa so poznana tudi druga stanja, ki pomembno povečujejo nevarnost takega dogodka. Izredno velik vpliv na pojav možganske kapi ima tako pomanjkanje spanja, velika delovna obremenitev, dolgotrajna delovna obremenitev, nočno delo in, ne nazadnje, onesnaženost zraka, tudi tistega v domačem okolju. Sočasna izpostavljenost veči dejavnikom tveganja bistveno poveča ogroženost za kap. Zato je tako pomembno, da se trudimo čim bolj zmanjšati število, izraženost in izpostavljenost dejavnikom tveganja.
Dostikrat zadošča že relativno majhen trud, ki pa prinaša velike koristi. Redna telesna dejavnost (koristna je že zmerna npr. vsaj 30-60 minutni sprehod, če se le da v nekoliko višjem tempu in v zdravem okolju – ne ob prometnih cestah, kjer je onesnaženost zraka z drobnimi delci (PM2,5) in izpušnimi plini velika, ampak v predelih, ki so odmaknjeni od onesnaževalcev ozračja – npr. gozdne ali travniške površine), zdrava in zaščitna mediteranska prehrana (izogibanje sladkim pijačam, škrobnim jedem, visoko predelanim živilom kot so npr. suhomesni izdelki, uživanje zelenjave in sadja ter uporaba oljčnega olja), nekadilstvo (ne smemo pozabiti na t.i. pasivno kadilstvo t.j zadrževanje v prostorih, kjer se kadi) in obvladovanje zvišanega krvnega tlaka (ta naj bo, če se le da, <130/80 mmHg), sladkorne bolezni in motenj v presnovi maščob. S takimi ukrepi si bomo zagotovili zdravo in kakovostno starost in razbremenili družinske člane skrbi za betežne sorodnike.
Druga ključna zadeva pa je prepoznavanje možganske kapi. Pravočasno prepoznavanje in hitro ukrepanje lahko izrazito zmanjša posledice. Zato je nujno, da vsi poznamo in prepoznamo možgansko kap. Potrebno je ukrepati takoj, saj zamujenega časa ni mogoče nadomestiti in okvara pri bolniku lahko ostane za vse življenje. Tehnike zdravljenja napredujejo, vendar nič ne more nadoknaditi zamujenega časa. Znake možganske kapi lahko preprosto in zanesljivo prepoznamo s pomočjo besede/kratice GROM.
Znaki možganske kapi:
G – govor (ali oseba lahko govori jasno in razumljivo?)
R – roka (ali lahko oseba dvigne roko in jo tam zadrži?)
O – obraz (ali se oseba lahko nasmehne? Ali ima povešen ustni kot?)
M – minuta, čas (takoj pokliči 112!)
Če torej pri nekomu opazimo kateregakoli od teh znakov moramo ukrepati takoj. Uspešnost zdravljenja je odvisna predvsem od hitrosti prevoza bolnika v najbližji zdravstveni center saj lahko s hitro pričetim zdravljenjem preprečimo dolgoročne posledice.
Vir: Društvo za zdravje srca in ožilja