Danes praznujemo dan reformacije

Reformacija predstavlja gibanje za prenovo Cerkve, ki ga je v začetku 16. stoletja sprožil Martin Luther, profesor biblične teologije. Luther je 31. oktobra 1517 na vrata wittenberške cerkve v Nemčiji obesil 95 tez o prenovi Cerkve. Tako je opozoril na krizo v njej. Začelo se je reformno gibanje, ki je privedlo do notranje preureditve katoliške cerkve in tudi do nastanka novih cerkva.

Reformacija je Slovencem prinesla med drugim prvo knjigo v slovenskem jeziku in s tem knjižni jezik in hkrati tudi prvo imenovanje pojma Slovenec. Slovenci dan reformacije kot državni praznik praznujemo od leta 1992, kar ni niti v Nemčiji in niti drugje, kjer je reformacija pustila še večji pečat, kot pri nas. Ta praznik obhaja evangeličanska cerkev skupaj s “Protestantskim društvom Primož Trubar” v nekaterih krajih tudi v obliki svečanosti, oziroma proslav, ki se zvrstijo pred samim praznikom.

Praznik reformacije je edini zgodovinski praznik, ki ga praznujejo evangeličani in ima tehtne temelje v dogodkih, ki so se zgodili v prvi polovici 16. stoletja. Za začetek reformacije se smatra 31. oktober 1517, ko je Martin Luther, takrat še avguštinski menih, objavil znanih 95 tez, s katerimi je izrazil nesoglasje z delovanjem rimokatoliške cerkve in obenem težnjo po njeni reformi.

Primož Trubar – osrednja osebnost reformacije na Slovenskem

Primož Trubar (1508—1586) je po šolanju na Reki in v Salzburgu prišel v službo k tržaškemu škofu Bonomu, humanistu in poznavalcu del Erazma Rotterdamskega. Tam se je Trubar seznanil z idejami reformatorjev. V učbeniku Koraki v času – Novi vek piše, da je Trubar najprej opravljal službo duhovnika v Laškem, katero mu je priskrbel škof Bonomo. Leta 1535 pa je Trubar odšel v Ljubljano. V svojih pridigah je grajal napake Cerkve, zato je moral zbežati s Kranjskega v Nemčijo, kjer se je odpovedal katoliški veri. Kljub delovanju na tujem ni pozabil na svoje »ljube Slovence«. Zavedel se je, da je najboljše učenje vere Sveto pismo v domačem jeziku. Leta 1550 je izdal Katekizem in Abecednik (prvi slovenski tiskani knjigi). Po vrnitvi v Ljubljano je izdal še Slovensko cerkovno ordningo, cerkveni red, s katero je slovenščina postala jezik cerkvenih obredov, verskih opravil in nauka. Zaradi tega dela se je moral Trubar dokončno izseliti s Kranjskega, ker je deloval v nasprotju z določili augsburškega miru. Trubar je napisal več kot 25 del oziroma polovico vseh knjig, ki so jih napisali slovenski protestantski pisci.

Najpomembnejše delo slovenskega protestantizma je po mnenju mnogih strokovnjakov prevod Biblije, ki jo je Jurij Dalmatin leta 1584 dal natisniti v Wittenbergu. V času reformacije je nastal tudi prvi slovenski pravopis, Zimske urice Adama Bohoriča, ki je začrtal slovensko pisanje v naslednjih dveh stoletjih. Od protestantskih del do leta 1675 ni izšla več nobena knjiga v slovenskem jeziku.

Vir: Janja Vlaj

© 1989 - 2023 TELEVIZIJA NOVO MESTO d.o.o.

Izdelava: abeone.si