Dan reformacije je v Sloveniji od leta 1992 tudi državni praznik, posvečen kulturi. V ospredju sta Primož Trubar in prva knjiga v slovenskem jeziku.
Reformacijsko gibanje se je začelo 31. oktobra 1517, ko je nemški teolog Martin Luther na grajsko cerkev v Wittenbergu pribil znamenitih 95 tez. Poslal jih je tudi nadškofu v Mainzu in Magdeburgu ter škofu v Brandenburgu. Volker Leppin in mnogi drugi zgodovinarji imajo sicer pribijanje tez na vrata za legendo.
Luther je med drugim zahteval naj bo cerkev revna in preprosta, prav tako tudi bogoslužje, zavzemal se je proti čaščenju svetnikov in relikvij, poudarjal, da se cerkev ne sme postavljati nad državo in da naj vsak vernik sam bere Sveto pismo v svojem maternem jeziku.
Osrednje mesto v napakah, ki jih dela Rimskokatoliška cerkev, so imeli po njegovem mnenju nedopustni odpustki. Tega menda ni pričakoval, a njegovo opozorilo je spodbudilo razvoj reformacijskega gibanja kot izraza novoveške duhovne revolucije. Gibanje se je zazširilo iz nemških dežel in doseglo tudi naše kraje, povzročilo pa je tudi razkol v Cerkvi in nastanek od papeža neodvisnih Cerkva.
Čeprav je Luther sprva zahteval le reformo katoliške cerkve, se je potem, ko jo je obstoječa cerkev zavrnila, oblikovala nova cerkvena organizacija, luteranska cerkev. Podporniki so se imenovali oziroma se imenuje protestanti.
Slovenijo je gibanje – tako pravijo viri – doseglo leta 1525. Zahteva po Svetem pismu v maternem jeziku je pomembno vplivala na razvoj književnosti v ljudskih jezikih, med drugim tudi na slovensko književnost. V obdobju reformacije so se pojavile prve slovenske knjige. Osrednja osebnost pri nas je bil Primož Trubar, sicer avtor prvih slovenskih knjig iz leta 1550: Katekizem in Abecednik. Leta 1584 sta izšla tudi prevod Biblije Jurija Dalmatina in slovenska slovnica Adama Bohoriča, Sebastijan Krelj pa je sodeloval pri pravopisni reformi.
Reformacija na Slovenskem je bila močno povezana z evropskim protestanskim gibanjem. Poleg književnosti in knjižnega jezika pa nam je dala tudi posvetno šolstvo in prve kulturne ustanove.
Na drugi strani pa je reformacijsko prepričanje, da je edina pot posameznikova osebna, notranja vera, brez posrednikov med človekom in bogom, je močno povzdignilo pomen človeka in njegove osebnosti, pa tudi njegovih pravic in odgovornosti do vseh institucij, od cerkve do države. Protestantsko pojmovanje posameznikove svobode vesti in enakosti ljudi je temelj strpnosti, zahteva po enakosti med verniki pa prvi zametek demokracije.
Hkrati pa današnji praznik slavi vse tiste kulturne standarde, ki so omogočili, da smo Slovenci kot novoveški narod obstali in preživeli v družbi (večjih) evropskih sosed.
P. K. L., foto: TV Vaš kanal