Dan žil obeležujemo vsako leto na tretjo sredo v mesecu marcu. Bolezni žil pomembno vplivajo na kakovost življenja in skrajšujejo življenjsko dobo, zato je pomembno, da se zavedamo, kaj žile sploh so in čemu služijo. Dejstvo je, da gre za enega največjih organov našega telesa. Če bi žile odraslega človeka postavili drugo za drugo, bi lahko z njihovo dolžino kar 4-krat obkrožili zemljo po ekvatorju. Nekateri podatki kažejo, da je samo v možganih za 167 tisoč kilometrov žil. V 75 letih življenja se pri 70 kg težkem človeku preko žil pretoči kar za okoli 221 milijonov litrov krvi, kar je skoraj ena četrtina Bohinjskega jezera. Žile niso le cevi, preko katerih se pretaka kri, ampak imajo izredno velik pomen ne samo zato, ker omogočajo vsaki celici telesa, da do njih pridejo za preživetje nujno potrebne snovi in kisik ter odnašajo odvečne in škodljive produkte presnove, ampak so tudi zelo aktivne pri uravnavanju pretoka. Žile v grobem delimo na žile odvodnice (arterije) in žile dovodnice (vene), katerih funkcijo pove že njihovo ime – ene odvajajo kri iz srca, druge jo vanj vračajo. Tako kot se razlikuje njihova funkcija, se razlikuje tudi njihova sestava in, ne nazadnje, škodljivi dejavniki, ki jih okvarjajo. Zdravo življenje pa nedvomno koristi obema žilnima sistemoma.
Na žile delujejo številni škodljivi dogodki in snovi. Okvarjajo jih številne bolezni (sladkorna bolezen, zvišan krvni tlak, kronična ledvična bolezen, kronične in lokalne vnetne bolezni …) pa tudi nezdrave življenjske navade, kot je kajenje ali telesna nedejavnost. Nenazadnje nanje škodljivo deluje tudi stres in depresija. Jasno je, da z aterosklerozo okvarjene žile svoje funkcije ne opravljajo tako, kot bi jo morale. Podobno, kot se tudi s Ferrarijem ne moremo voziti po makadamu ali luknjastih cestah, tudi kri ne teče »gladko« skozi zaradi ateroskleroze zožene in razbrazdane žile. Zato je prav, da na naše žile pazimo že od otroštva daje (primordialna preventiva) s tem, da upoštevamo zdrav življenjski slog, katerega temelji so nekadilstvo, redna vsakodnevna intenzivnejša aerobna telesna dejavnost in zdravo prehranjevanje ter vzdrževanje zdrave telesne teže. To so danes sicer že splošno znana dejstva. Premalo pa še upoštevamo druge dejavnike, ki močno načenjajo naše žilje, kot je hektično življenje, ki vodi v depresijo in izgorelost, zanemarjanje spanca, pomanjkanje katerega prav tako vodi v depresijo in izgorelost, zasvojenost z ekrani in novimi tehnologijami (ta je posredno pomemben razlog za duševne težave zlasti med mladimi), slaba socialno-ekonomska situacija (na katero pa sami žal nimamo prav velikega vpliva). Prav je torej, da ob dnevu žil opozorimo na vse te dejavnike, ki jih danes že znamo obvladati in na ta način izboljšati zdravje naših žil in posledično tudi kvaliteto življenja do pozne starosti.
Vir: Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije