Nedelja, 25. Avgust 2019
Vaš kanal
   
Velikost
Pasica

Iskalnik

OBVESTILO GLEDALCEM - IZKLOP SIGNALA

Gledalci, ki spremljate program Vaš kanal prek anten, obveščamo, da spremljanje programa do nadaljnjega ni možno. O ponovnem zagonu prizemnega oddajanja vas bomo pravočasno obvestili. Vsekakor pa nas lahko nemoteno spremljate prek vseh internetnih in kabelskih operaterjev. Hvala za razumevanje.

PRIHODNOST POSLANCEV

KAKO BOMO VOLILI?

21. septembra se bo okoli milijon in sedemsto tisoč volilnih upravičencev iz Slovenije, zamejstva in tujine, od tega na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju dobrih 200 tisoč ljudi, odpravilo na volišča, kjer bodo vključno s po enim predstavnikom madžarske in italijanske narodne manjšine izbirali 90 poslancev.

Slovenija je razdeljena na osem volilnih enot. Večina prebivalcev Dolenjske, Bele krajine in Posavja je združenih v šesto volilno enoto s sedežem v Novem mestu (podrobnejši seznam okrajev in kandidatov). Vsaka volilna enota je razdeljena na enajst okrajev. Slovenski volilni sistem je mešanica proporcionalnega in večinskega volilnega sistema. Manjšine svoja poslanca volijo po večinskem sistemu, ostalih 88 poslancev pa je izvoljeno glede na to, koliko glasov dobi stranka na ravni države. Hkrati pa je Slovenija razdeljena na 88 okrajev, v katerih volivci oddajajo svoje glasove. Tu se kažejo zametki večinskega sistema, saj so s posameznih list izvoljeni tisti kandidati, ki prejmejo največ glasov v svoji volilni enoti. Ali povedano drugače- če kandidat x kandidira v volilni enoti 6-okraj Novo mesto 1 je popolnoma mogoče, da v parlament kljub zmagi v svojem okraju ne bo izvoljen. Lahko ga namreč prehiti kandidat y iz okraja Sevnica, pa čeprav ta ni bil na prvem mestu po številu glasov v svojem okraju. Kandidati v posameznih strankah namreč tekmujejo tudi med seboj. Da pa posamezna stranka sploh dobi mandat v državnem zboru, mora na nacionalni ravni prestopiti 4 odstotni volilni prag, ki v praksi predstavlja vsaj 4 poslance v parlamentu.

KAJ ?AKA BODO?E POSLANCE?

Poslance v državni zbor volimo vsaka štiri leta. Po izvolitvi morajo v svojem mandatu izpolnjevati voljo svojih volivcev, zato je še posebej pomembno, kakšen je njihov volilni program. Ker je njihovo glasovanje pogosto odvisno od različnih faktorjev (strankarska pripadnost, koalicijske zaveze itd.), kandidati pred volitvami le redko obljubljajo konkretne projekte. Njihove obljube so splošne in zato čez štiri leta težje preverljive.

Prvi sestav samostojne Republike Slovenije je bil izvoljen 1992, ko je z rekordno udeležbo 85,6 odstotkov zmagala Liberalna demokracija Slovenije. Naslednjič so šli volivci na volišča leta 1996, ko je ob 73,3 odstotni udeležbi volivcev ponovno slavila LDS. ?ez štiri leta je bila udeležba ponovno manjša, a še vedno 70,1 odstotna. Tudi tokrat je slavila LDS. Leta 2004 je bila udeležba rekordno nizka: na volišča je prišlo zgolj 60 odstotkov vseh volivcev. Slavila je Slovenska demokratska stranka (več o volitvah 2004 na JV Slovenije).

Sicer pa ima Državni zbor Republike Slovenije zakonodajno, volilno in nadzorno funkcijo. Zadolžen je za sprejemanje zakonov, državnega proračuna, sprememb ustave, razpis referendumov itn. Predstavniki ljudstva v parlamentu volijo in razrešujejo predsednika vlade ter vse ministre, predsedstvo državnega zbora, različne sodnike, guvernerja centralne banke in varuha človekovih pravic. Parlamentarci lahko ustanovijo preiskovalne komisije, razglašajo vojno in izredno stanje, odločajo o zaupnici vladi, obtožbi najvišjih predstavnikov države pred ustavnim sodiščem itn.

Poslanci bodo morali razpravljati in odločati na sejah (redne in izredne). Prve praviloma potekajo pet delovnih dni vsak zadnji teden v mesecu. Na njih lahko poslanci uporabijo eno izmed svojih ključnih institucij. S poslanskimi vprašanji in pobudami lahko vplivajo na sprejemanje zakonov, ki vplivajo na vsakdanja življenja prebivalcev Slovenije. Praviloma se poslanci združujejo v poslanske skupine.

KAKO JE S PLA?ILOM IN UGODNOSTMI?

Plače funkcionarjev ureja Zakon o sistemu plač v javnem sektorju, poslanci pa so razvrščeni v različne plačilne razrede. Podatki za junij 2008 kažejo, da je največjo plačo prejel predsednik parlamenta France Cukjati (bruto 6224,91 evrov). Plače poslancev so različne in odvisne od tega, ali so vodje oziroma namestniki vodje poslanske skupine, ki ima več ali manj kot 20 poslancev, ali so predsedniki oziroma podpredsedniki posameznega delovnega telesa ali pa nimajo nobene od omenjenih funkcij. Plače se obračunavajo za povprečno mesečno delovno obveznost v razponu 174 delovnih ur. Poleg osnovne plače jim pripada tudi dodatek na delovno dobo.

In če pogledamo plače nekaterih predstavnikov jugovzhodne Slovenije? Krški poslanec Stane Pajk je prejel 4202, 89 evrov bruto, enak znesek je pripadel v Novem mestu izvoljenemu Ivanu Grillu, Sevničan Bojan Rugelj je v letošnjem juniju prejel 3985,02 evrov bruto, v trebanjskem okraju izvoljena Marjetka Uhan pa 4834,69 evrov bruto. Franc Žnidaršič, prav tako izvoljen v Trebnjem, je prejel 5108,35 evrov bruto.

Leta 2007 sprejeti sklep o uporabi službenih mobilnih telefonov in službenih prenosnih računalnikov v Državnem zboru Republike Slovenije  v 4. členu določa, da parlament poslancem plačuje mesečne stroške uporabe službenih mobilnih telefonov in stroške uporabe brezžičnega povezovanja s pomočjo SIM kartice na službenih prenosnih računalnikih uporabnikov v okviru letne kvote do višine 3000 evrov. Med službenimi potmi v tujini imajo pravico do dodatne kvote, in sicer do višine 12,5 ? za vsak dan službenega potovanja v tujini.

Poslanke in poslanci so upravičeni do regresa za prehrano, dnevni znesek od leta 2007 3,30 ?. Upravičeni so tudi do mesečnega povračila stroškov za prevoz na delo in z njega v višini stroškov za prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi. Poslanka ali poslanec, ki ima službeno stanovanje, je upravičen tudi do nadomestila za ločeno življenje. Od letošnjega februarja znaša 137,78 evrov za nadomestilo stroškov stanovanja in 168,40 EUR za nadomestilo stroškov prehrane.

Poslanci imajo na voljo tudi sredstva za izobraževanje ?? v letu 2008 znašajo 1036,96 evrov letno. Sredstva so namenska in se lahko uporabijo le za seminarje, tečaje (jezikovne, računalniške ...), simpozije, delavnice itn.; nakup učbenikov, strokovne literature in drugih avdio-video izobraževalnih pripomočkov ter dodiplomsko in podiplomsko izobraževanje.

anim 235x235px

kompas logo

Pasica
Pasica
Pasica
Pasica

Socialna omrežja

Zadnje informativne oddaje

Novice

  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5

Za normalno delovanje spletne strani uporabljamo piškotke. Za več o varovanju zasebnosti in piškotkih preberi tukaj.

Sprejemam piškotke.